Trije Barçini domovi

FC Barcelona je skozi celotno svojo zgodovino igrala na treh stadionih, ki so, oziroma so bili, v njeni lasti.

 

Camp del Carrer Indústria

 

 Po 10-ih letih igranja na različnih igriščih v najemu (stadion Hotel Casanoves, stadion v okrožju Horta ... ), se je leta 1909 predsednik Joan Gamper odločil ustvariti lasten stadion.

14. marca 1909 so torej brez kakršnekoli slovestnosti na ulici Industria, oziroma danes imenovani Paris, otvorili prvi uradni Barçin stadion, bolj znanim pod imenom La Escopidora.

Prva tekma na tem stadionu je bila odigrana proti nogometnemu klubu Catalá za Katalonski pokal. Ekipi sta se razšli z neodločenim izzidom 2-2. Ko je bila odigrana druga tekma na novem stadionu, je Barça zmagala in postala prvak Katalonije.

Na tem igrišču se je pričela prva izmed tako imenovanih zlatih dob FC Barcelone, saj so v tem času vrste Kataloncev med drugim okrepili tudi Samitier, Alcantara, Emili Sagi in vratar Ricardo Zamora.

Stadion je bil prava revolucija v Barceloni. Bil je prvi stadion v Španiji z umetno razsvetljavo. Na tribunah je lahko sedelo 1500 ljudi, skupaj s stojišči pa je stadion sprejel okoli 6 tisoč gledalcev. Ob nastanku stadion ni imel ne slačilnic, niti tušev, tako da so se igralci sprva umivali s pomočjo vrčev, nato pa so se zgradile tudi slačilnice in tuši. Travnata površina je merila 91 x 52 metrov, igrišče pa ni imelo varnostne ograje.

Med tem, ko je Barcelona igrala na tem stadionu, je osvojila 13 naslovov: 

-Katalonski pokal: 1909-10, 1910-11, 1912-13, 1915-16, 1918-19 1919-20, 1920-21 in 1921-22;
-Španski pokal: 1910, 1912, 1913, 1920 in 1922.

Zaradi teh uspehov pa je vsak vikend vse več navijačev prišlo podpirat ta klub. Tako je naraslo tudi število Socijev, zato so se odločili, da klub preselijo na večji stadion.

 

Camp de Les Corts

Camp de Les Corts pogosto imenovan kar Les Corts je bil luciran le kilometer stran od mesta, kjer danes stoji aktualni stadion FC Barcelone, Camp Nou. Otvorili so ga 20. maja leta 1922, njegova začetna kapaciteta pa je znašala 20.000 mest. Prva tekma na tem stadionu je bila odigrana z ekipo St. Mirrna.

24. junija 1925 je bil ta stadion prizorišče incidenta, zaradi katerega je bil zaprt pol leta. Med tekmo so navijači izžvižgavali špansko himno, kasneje pa ploskali pesmi God save the King, ki jo je zaigral gostujoči bend British Royal Marine. Diktatura Prima de Rivere je Joana Gamperja obtožila promoviranja katalonskega nacionalizma, zaradi česar je bil Les Corts zaprt, Gamper pa izgnan iz Španije.

Stadion je bil dom FC Barcelone med dvema zelo uspešnima erama. V 1920-tih letih je klub s trenerjem Jackom Greenwellom in igralci, kot so na primer Paulino Alcántara, Sagibarba, Ricardo Zamora, Josep Samitier, Félix Sesúmaga in Franz Platko dominiral v katalonskem pokalu in postal eden izmed najboljših španskih klubov. Klub je na tem uspehu še gradil in tako med svojim domovanjem na Les Cortsu tudi prvič osvojil La Ligo.

Drugo zlato obdobje Barçe na Les Cortsu je bilo med leti 1940 in 1950, ko je klub z igralci, kot so Ramallets, Velasco, César Rodrìguez, Joan Segarra, Ladislao Kubala in Luis Suárez osvojil veliko trofej.

Po Španski državljanski vojni je klub privlačil vse več gledalcev, kar je vodilo do povečanj stadiona. Leta 1944 so povečali glavno tribuno, leta 1946 je sledilo povečanje južne tribune in leta 1950 še povečanje severne tribune. Les Corts je po končanem višanju kapacitet sprejel 60.000 gledalcev.

Kmalu pa je bilo tudi 60.000 mest premalo in klub je začel načrtovati nov stadion, tako da je bila zadnja tekma na Les Cortsu odigrana 21. aprila 1957, kjer je Barcelona proti Sevilli z zadetkom Ladislava Kubale odnesla remi 1-1.

Naslednje domovanje FC Barcelone pa je bil (in je še) vsem Culejem dobro poznani Camp Nou.

 

Camp Nou

Stadion Camp Nou sta konstruirala arhitekta Francesc Mitjans Miró in Josep Soteras Mauri v sodelovanju z Lorenzom Garcío Barbóna. Stadion se je gradil med letoma 1955 in 1957. Celoten projekt je stal ogromnih 288 milijonov pezet, kar je pomenilo, da bo klub v naslednjih letih zelo zadolžen.

Čeprav je bil v začetku uradno poimenovan kot "Estadi del FC Barcelona", se ga je kmalu prijel popularni vzdevek "Camp Nou" (novo igrišče), kot naslednik starega doma kluba na Les Corts. Šele v sezoni 2000/01, po glasovanju članov kluba, je bila sprejeta odločitev, da bo uradno ime stadiona Camp Nou.

Stadion v najvišji točki meri 48 metrov. Njegova površina meri 55.000 m2 (250 metrov v dolžino in 220 metrov v širino). Njegova igralna površina je bila v skladu z določili UEFE zmanjšana na 105 x 68 metrov.

S kapaciteto 99.354 Camp Nou velja za največji stadion v Evropi. Celotna kapaciteta se je skozi leta spreminjala zaradi različnih modifikacij. Začetna kapaciteta, leta 1957, je bila 93.053 gledalcev. Leta 1982 so kapaciteto zaradi svetovnega prvenstva povečali na 120.000. Zaradi novih pravil, ki so prepovedala stojišča, pa se je kapaciteta stadiona v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja znižala tik pod 99.000.

V sezoni 1998-99 je UEFA prepoznala storitve in funkcionalnost Camp Noua z dodelitvijo statusa petih zvezdic. V celotni Španiji so samo še štirje drugi stadioni, ki se lahko ponašajo s tem: Lluís Companys Olympic Stadium v Barceloni, Cartuja Olympic Stadium v Sevilli, Vicente Calderón, dom Allético Madrida in Santiago Bernabeu prav tako iz Madrida.

Od različnih objektov znotraj stadiona so poleg slačilnic še posebej zanimivi kapela, predsedniška loža, VIP salon, novinarsko središče, več televizijskih studijev, športno medicinski center, enota operativne kontrole, prostor za igralce veterane, klubski muzej FC Barcelone, otroška soba in pisarne različnih klubskih oddelkov.

 

Lestvica

Team
Played Points
1 FC Barcelona 25 63
2 Atletico Madrid 25 55
3 Real Madrid 25 54
4 Villarreal 25 49
5 Sevilla 25 41
6 Celta de Vigo 25 38
7 Eibar 25 36
8 Athletic Bilbao 25 35
9 Real Sociedad 25 33
10 Deportivo 25 32
11 Valencia 25 31
12 Málaga 25 31
13 Real Betis 25 27
14 Getafe 25 26
15 Rayo Vallecano 25 25
16 Espanyol 25 25
17 Sporting Gijon 25 24
18 Las Palmas 25 21
19 Levante 25 20
20 Granada 25 20

Politika piškotov