Potopis: El Clasico

Poročilo dogodkov iz El Clasica, tekme katere se je udeležilo veliko slovenskih navijačev FC Barcelone.

Čeprav je bil El Clasico odigran šele 22. marca 2015, pot proti Barceloni pa se je začela v četrtek, 19. marca 2015, se ta zgodba začne že 7. decembra 2014 v Žalcu, na prenosu tekme Barcelona-Espanyol. Takrat sem namreč kupil štiri srečke za novoletno loterijo, ki jo je organizirala Penya Blaugrana Eslovena Triglav. 603 srečk se je borilo za čudovite nagrade, vsi kupci pa s(m)o upali, da bo katera izmed srečk, ki smo jih kupili, izžrebana proti koncu tistega dela žreba, ki je potekal v živo preko interneta. Takrat so se namreč podeljevale “velike” nagrade, kot je karta za tekmo z Valencio, tablični računalnik, tiskalnik ter nagrada katero si je želel vsak, ki je kupil srečko (ter mnogi, ki je niso) – vstopnica za El Clasico in ena nočitev v hotelu. Glavno nagrado je pobrala srečka 0175, ena izmed srečk, ki sem jih 7. decembra potegnil iz torbice polne srečk.

Pa preskočimo na 19. marec, ko je prva slovenska odprava, z dobršnim delom družine Malis, Sebastijanom Komanon in mano, odpotovala v Barcelono. Zaradi poznega leta iz Benetk, prvi dan za kaj drugega kot nastanitev v apartmaju in večernega prigrizka ni bilo časa.

Naslednji dan se je, kot večina preostalih, začel pozno dopoldne. Ker smo vsi bili prepričani v zmago, težav s spancem in posledičnega zgodnjega prebujanja ni bilo. V bistvu edina stvar, ki nam je občasno povzročala preglavice je bila vremenska napoved. Ta je namreč napovedovala plohe od petka do ponedeljka. Ampak na našo srečo, je vreme zdržalo, saj razen parih ploh v nočnem času do torka, dneva našega odhoda, praktično ni deževalo. Le veter je bil redni spremljevalec skozi vse dni, a pri temperaturi okoli 15°C ali še kakšno stopinjo več je bilo vreme prav prijetno.

Celoten (podaljšan) vikend je bil v znamenju športa. Ne le zaradi visoko pričakovanega El Clasica, ampak v akciji so bile še druge sekcije Barcelone: Barcelona B, košarkarska ekipa, kakor tudi rokometna ekipa Barcelone. Ne smemo pozabiti še na hokej na kotalkah, saj so hokejisti poleg rokometašev edini dosegli zmago preden je prišel na vrsto El Clasico. Iz čisto nacionalnega vidika pa je bilo treba preverjati rezultate smučarjev skakalcev, alpskih smučarjev in biatloncev. Vse te športne panoge so dodobra natrpale dnevne urnike, tako zelo, da skoraj ni bilo časa za sprehode po ulicah Barcelone. Poudarek na besedi “skoraj”. Obisk Barcelonete v močnem vetru je plažo prikazal v povsem drugačni luči, valovi so namreč bili precej visoki. Toda nekateri so to izkoristili za deskanje na vodi ali pa kajtanje.

Vrhunec sobote je predstavljalo srečanje slovenskih Culéjev pri dobro znanem zbirnem mestu, pri Cafe Zurich. 28 Slovencev se je zbralo, spilo pijačo ali dve, se dodobra razgovorilo in sestavilo kar je gotovo bila ena najdaljših miz pri Zurichu. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč, a na nekaj različnih lokacijah, saj je ob takšnih urah težko najti prostor za takšno maso ljudi.

Nedelja je prinesla visoka pričakovanja, nivo živčnosti pa se je zviševal iz ure v uro. Prepričanost v zmago je ostala, kar je bilo jasno po rezultatskih napovedih, a postavljalo se je vedno več vprašanj o tekmi. Kakšni bosta začetni postavi, ali bo Sergio Busquets zaigral od prve minute, bo Mateu Lahoz sposoben postaviti enak kriterij obema ekipama… Na vsa ta vprašanja smo kmalu dobili odgovore, a še pred tem je bilo obvezno slikanje s transparentom penye “pri pokopališču”. (Dejansko je res pokopališče, tako da narekovaja nista bila potrebna.) Zbor je bil dve uri pred tekmo, torej ob 19:00. Na sliki sicer nekaj srečnežev, ki so si tekmo ogledali, manjka, saj so zamudili, manjkajo pa tudi štirje nesrečneži, ki so žal ostali brez kart. Takoj, ko se je transparent penye razvil, smo postali znamenitost večja, kot vse ostalo okoli nas. Naenkrat je bilo okrog nas polno “firbcev”, ki so nas želeli slikati, precej pa se jih je hotelo tudi slikati z nami. Verjetno bi lahko še danes tam držali transparent in se slikali, če ga ne bi v nekem trenutku enostavno pospravili.

Tekma se je začela s čudovito kuliso, z mozaikom, ki je prestavljal navijače kot 12. igralca, ter glasnim petjem pesmi El Cant del Barça, himne FC Barcelone. Bil je prelep uvod v srečanje v katerem smo se navijači zelo izkazali, a so mnogi, tako kot igralci na igrišču, iz minute v minuto popuščali. Začelo se je odlično, s solidnimi uvodnimi minutami in lepim zadetkom Jeremyja Mathieuja, a po zgrešeni fantastični priložnosti Neymarja je Barcelona začela životariti na igrišču. S tribun pa tudi ni bilo podpore, kakršno bi 12. igralec sestavljen iz 98.700 ljudi moral nuditi.

Na srečo se je vse skupaj v drugem polčasu začelo obračati na bolje. Barcelona je začela igrati precej bolje, predvsem v zadnjem delu tekme, kar pa je tudi do neke mere prebudilo navijače. Vse skupaj je že prej podžgal Luis Suarez s čudovitim zaključkom v 56. minuti. Edino kar je še zdaj manjkalo, je bila pika na i, z zadetkom ali dvema v golu Ikerja Casillasa, a je kopica zapravljenih priložnosti preprečila izdatnejšo zmago Blaugrane. Prav kmalu bi lahko te napake stale Barcelono treh točk, ampak na drugi strani je bil odlični Claudio Bravo, ki je z dvema fantastičnima obrambama v drugem polčasu preprečil veselje Karimu Benzemaju in njegovim soigralcem. Praktično skozi vso tekmo je za dodatno živčnost skrbel sodnik Lahoz, ki je s čudnim kriterijem marsikomu dvigal srčni pritisk. Toda na koncu je z zadnjim žvižgom poskrbel za huronsko veselje na tribunah, Barcelona je namreč premagala svoje večne rivale in povečala vodstvo v ligi na štiri točke.

Zbirna točka po koncu tekme je bil spomenik Laszla Kubale pred stadionom, kjer je bila priložnost za prvo analizo tekme, kot tudi za deljenje pohval tistim, ki so si jih zaslužili, kakor tudi graje najslabšim. Med slednjimi se je konstantno ponavljalo ime Neymar, ki je bil eden izmed glavnih krivcev za le minimalno zmago Barcelone. Obvezno še slikanje zadovoljnih navijačev, potem pa na “pivce za živce” in nadaljnjo analizo, čeprav se je izkazalo, da pivo ni edino sredstvo za pomiritev in debato.

Kam pa naslednji dan? Načrti so bili različni. Nekateri so se odpravili proti Sloveniji, nekateri proti Jesenicam Andori, nekateri pa smo šli pobližje pogledat sveto travo na kateri je Barcelona še ne pred 24 urami premagala Real Madrid. Zraven seveda spada ogled obsežnega muzeja kakor tudi obisk Botige, skozi katero je težko priti brez kakšnega artikla v vrečki. Tudi, ko ničesar na potrebuješ.

In tako je pred nami ostal samo še torkov odhod proti Trevisu. Odprava nazaj je bila številčnejša kot prvi dan proti Barceloni iz Benetk. Odhodi iz Barcelone niso nikoli veseli, ampak tokrat je vzdušje še dodatno kazila novica o nesrečnem letu 4U9525 iz Barcelone proti Düsseldorfu. Takrat še nismo vedeli nobenih podrobnosti, razen tega, da nesreče ni preživel nihče. Zato bi na tem mestu, še enkrat, izrekel iskreno sožalje družinam, prijateljem in znancem vsem udeleženim v tej tragediji.

Potovanje z letalom nam, posebej tistim, ki letimo samo nekajkrat letno, verjetno nikoli ne bo tako brezskrbno kot vožnja z avtom, čeprav je prvo precej bolj varno. Zato so v takšnih trenutkih ti nelagodni občutki še nekoliko bolj poudarjeni. Ampak slovenski kontingent se je srečno vrnil domov in v polnem teku so že priprave za naslednji organiziran odhod v Barcelono.

Pedro zamenja Iniesto

Opomba: To ni moj avtorski članek. Gre za prevod članka, ki ga je napisal Lucas Resende. Originalni članek lahko najdete na tem naslovu: http://lucasammr.com/2015/02/22/pedro-for-iniesta/

7. minuta: Alves dokaže, da je potrebno njegovo pogodbo podaljšati, in da ga noben drug desni bočni branilec v šestih mesecih, ko se bomo morali zanašati na Adriana, Montoyo, Mascherana, Bartro in DOUGLASA, ne bo mogel nadomestiti.

Malaga zadane po njegovi napake.

14. minuta: Neymar kar naprej izgublja žogo na krilu. Ko se tako zelo zanašaš na krila, moraš ali dobro kombinirati z vezisti in bočnimi branilci ali pa vsakič uspešno preigravati. Lažje si je podajati s soigralci in ustvarjati premoč skozi posest žoge, kot pa v vsakem napadu preigravati tri branilce.

30. minuta: Prvi strel na gol do zdaj na tekmi je prišel po odbiti žogi. Iz kota. Blokiran.

32. minuta: Popoln protinapad Malage. Bravo z obrambo.

35. minuta: Še en strel Malage.

38. minuta: Naš drugi strel na gol. Strel z glavo Inieste, ki še nikoli ni dosegel gola z glavo. Nikoli. Podaja Messija.

1. polčas: Po 45. minutah na Camp Nouu smo uspeli sprožiti samo dva strela na gol (iz kota in z glavo s strani človeka, ki še nikoli ni zadel z glavo). Vse akcije gredo po krilih.

Busquets gleda tekmo, medtem ko uporabljamo krila kot norci. Iniesta in Rafinha igrata drugo violino Neymarju in Messiju, ki kljub pomoči Alvesa in Albe ne moreta skozi trojno pokrivanje. Razlog za to pa ni, da bi imela slab dan, ampak ker je naš sistem omejen.

Do sezone 2012-13 se je vse začelo na sredini, kar nam je omogočilo kontrolo tekme zaradi tehnike in inteligence igralcev kot so Busquets, Xavi in Iniesta. Tudi takrat smo uporabljali krila, ampak tvorjenje akcij, kontrolo in vodenje tekme so imeli v vajetih vezisti.

Zdaj, osrednji branilci žogo hitro pošljejo bočnim branilcem (Busquets ne dela tistega, kar od njega potrebujemo – distribucija žoge), ti pa tečejo naprej in predajo žogo Messiju ali Neymarju. Če pa ta dva nista prosta, gre žoga k Rafinhi ali Iniesti.

In ko akcija ne steče po enem izmed kril, namesto da bi žoga šla v sredino (ki je več nimamo), kar bi lahko nase potegnilo branilce in odprlo luknjo na KATERIKOLI POZICIJI, ne samo na krilu, enostavno samo žogo pošljemo preko naše uboge sredine, da lahko drugi krilni igralec poskuša nekaj ustvariti.

Več kot 15-krat v tej sezoni smo odigrali porazen prvi polčas. Pa poglejmo, če lahko še enkrat zmagamo v drugem polčasu.

54. minuta: Po še enem neuspelem napadu režiser preklopi na Braido in Rexacha na tribuni. Natančno pokaže kako smo prešli od najboljše ekipe na svetu do odvisnosti od treh velikih zvezd spredaj, da z genialnostjo nekaj dosežejo. Hvala, Rosell in Bartomeu.

56. minuta: Drugič na tekmi Messi poskuša najti Iniesto s predložkom. Iniesta je star 31 let in v svoji profesionalni karieri ni dosegel gola z glavo.

60. minuta: Neymar zaenkrat zanič. Ne more vedno premagati 3-4 branilcev, da bi kaj pripravil. Tako ne gre naprej. Messi je tudi v težavah, ampak njegov pregled nad tekmo in podaje je največ kar premoremo.

62. minuta: Rakitić namesto Rafinhe. Bo sredina končno začela ustvarjati ali bo še naprej samo opazovala našo krilno navado.

64. minuta: Brez strela na gol v drugem polčasu. Dva do zdaj na tekmi.

65. minuta: Jasen primer kako deluje naš sistem: Messi sam na desnem krilu poskuša prebiti linije Malage. Vse tri. Seveda, njegova podaja ni uspela. Potrebuje pomoč.

67. minuta: Pedro zamenja Iniesto. Ta menjava do potankosti povzame Luchov sistem. ZAKAJ BI RAZMIŠLJAL, ČE LAHKO NONSTOP TEČEŠ?!

70. minuta: Že kakšen strel na gol v drugem polčasu? Ne.

71. minuta: Suarezu branilci Malage kar naprej kradejo žogo. Če bi vezisti igrali bližje kazenskemu prostoru, se to ne bi tako pogosto dogajalo. Ampak, ker igrajo pomočnike krilnim igralcem…

72. minuta: Mascherano zamenja Alvesa. TA MENJAVA NIMA NOBENEGA SMISLA.

77. minuta: Prvič, ko bi lahko imeli lepo priložnosti (podaja Messija), si je stranski sodnik izmislil prepovedan položaj.

83. minuta: Najlepša priložnost na tekmi (po podaji Neymarja). Žoga gre k Pedru, Pedro pa, kot igralec, ki ne rabi preigravati ali pripravljati priložnosti, jo zapravi. Mimo gola.

86. minuta: Še vedno brez strela na gol. Rakitić z dolgo žogo, ki ne pride do Albe. Zeh.

92. minuta: KONČNO!!! Strel na gol v drugem polčasu. Zlahka ubranjen.

93. minuta: Perfektna podaja v kazenski prostor. Pique ne uspe ukrotiti žoge.

Konec. Izgubili smo.

Ne vem zakaj se trudim pisati o FCB, posebej ko izgubimo. In dobro vem, kaj bodo ljudje rekli:

Druga ekipa tudi igra, veš?! Branili so se zelo dobro in izkoristili so svoje priložnosti!

“Igrali smo proti postavljenemu avtobusu in prejeli gol po individualni napaki. To je nogomet, se zgodi!

“Če bi sodnik videl, ko se je žoga nekako/približno/recimo dotaknila roke njihovega osrednjega branilca v prvem polčasu in stranski sodnik ne bi bil slep, bi lahko zmagali!

Messi in Neymar sta imel slab dan. Utrujena sta po odličnih predstavah!

Ampak resnica je enostavna: preveč smo predvidljivi. Ko igraš samo po krilih in računaš na to, da bosta Messi in Neymar vedno premagovala 3-4 branilce, se bodo pojavljale takšne tekme. Prišel bo dan, ko bo ekipa perfektno branila napade po krilih, in ker naša sredina več nič ne kreira, bomo imeli tekme s samo tremi streli na gol!!!

V sezoni 2012-13 smo imeli trenerja, ki je poznal, spoštoval in ljubil naš sistem. Imeli smo sredino, ki je delovala odlično, Iniesta je bil fantastičen, Messi pa je IZ SREDINE NAPADA dosegel 50 ligaških zadetkov. La Liga je bila naša že novembra, dosegli smo 100 točk in zmagali 18 od 19 tekem doma.

Do sedaj v tej sezoni, poleg tega da igramo brez sistema, smo izgubili doma proti CELTI IN MALAGI.

Pedro pa je zamenjal Iniesto.

Tata bo vedno znan po tem, da je rekel: ”Hočemo, da se Messi žoge dotakne čim manj krat”.

Luchu pa ne bo nikoli oproščeno, da je mislil, da menjava Pedro-Iniesta lahko preobrne tekmo, ki smo jo izgubljali doma…

5 največjih talentov Barcelone B

Zaradi nepravilnosti pri prestopih mladih igralcev, se je Barcelona znašla v težavah, zaradi katerih katalonski klub dva prestopna roka ne bo mogel kupovati novih igralcev za prvo ekipo. Barcelona se je na odločitev FIFE pritožila na športno sodišče, CAS, ki bo svojo odločitev sprejelo še pred novim letom.

Če bo CAS prišel do zaključka, da je Barcelona dejansko kršila zakone, in da bo obveljala odločitev FIFE glede dolžine prepovedi, bo Barça v velikih težavah, saj eno leto ne bo mogla okrepiti prve ekipe, čeprav zaenkrat ostajajo nedorečene podrobnosti glede igralcev, ki jih je Barcelona to sezono poslala na posojo. V vsakem primeru bo to pod velik pritisk postavilo nekatere igralce iz Barcelone B, ki že trkajo na vrata prve ekipe in bodo zaradi prepovedi morda dobili svojo priložnost prej, kot bi jo drugače.

Oglejmo si igralce, ki bodo že kaj kmalu nosili dres prve ekipe:

Adama Traore

Po odhodu Denisa Suareza v Sevillo, je Traore prevzel mesto prvega kreatorja B ekipe. Rojen 25. januarja 1992 v neposredni bližini Barcelone, v L'Hospitaletu, Adama se je pridružil mladinskim selekcijam pridružil leta 2004 in že takrat je bilo jasno, da gre za izjemno talentiranega fanta. Adama že celo sezono dominira na desnem krilu Barcelone B in le redki levi bočni branilci so ga uspeli upočasniti, še manj pa je bilo takšnih, ki so ga dejansko zaustavili.

18-letnik ima pred sabo zelo svetlo prihodnost in govori se, da se bo že naslednjo sezono pridružil prvi ekipi. Na vprašanje, kako bo njegov stil ustrezal igri prve ekipe bo potrebno še nekaj časa počakati, ampak za igralca z njegovo tehniko in njegovimi sposobnostmi preigravanja, se bo zagotovo našla minutaža; na začetku morda predvsem kot joker s klopi, ki bi proti utrujenim branilcem lahko bil zelo učinkovit.

Munir El Haddadi

Munir se je letos že bolj ali manj uspešno predstavil v prvi ekipi, ampak zdaj, po povratku Luisa Suareza, bo v bližini Madrida rojeni napadalec moral na svojo naslednjo veliko priložnost nekaj časa počakati. Za mladeničem maroških korenin je praktično nepredstavljivih približno šest mesecev, saj je v tem času z ekipo Juvenil A postal prvak UEFA Youth League, v finalu je dosegel dva zadetka, debitiral za Barcelono B, zbral prvi nastop za špansko U-21 ekipo ter celo debitiral za člansko izbrano vrsto na začetku te sezone. Za piko na i pa je klubsko sezono začel kot član začetne enajsterice prve ekipe, kjer je tudi dosegel svoj prvi gol.

Munir ni klasični napadalec, čeprav je sposoben igrati na tem položaju, ampak se počuti povsem domače na krilih, vendar mu je desna stran igrišča ljubša. Munir ustreza profilu napadalca, ki Barceloni zalo ustreza, saj lahko akcije zaključuje sam ali lahko natančno zaposli soigralca, kar je dokazal v mladinski evropski ligi, ki jo je zaključil ne le kot (daleč) najboljši strelec, temveč tudi kot najboljši asistent.

Sergi Samper

Sergi Samper

Brez dvoma eden najobetavnejših mladih defenzivnih vezistov na svetu, je v Barceloni rojeni Sergi Samper, ki je letos že debitiral v dresu prve ekipe in to v ligi prvakov. Za nogometaša njegove mladosti, 20. januarja bo dopolnil 20 let, je izjemno redko, da nekdo tako dobro razume igro - da točno ve kje mora biti postavljen ob določeni akciji in katero potezo mora narediti, da bo njegova ekipa dobila žogo nazaj in se čimprej vrnila v napad.

Skoraj zagotovo bo Samper naslednjo sezono začel kot član prve ekipe, ampak tudi to sezono ga bomo najverjetneje še videli v zasedbi Luisa Enriqueja, predvsem če bo Javier Mascherano še naprej igral kot osrednji branilec. Kot večina igralcev, ki so se prebili skozi ekipe La Masie, je Samper tehnično praktično brezhiben, njegove podaje pa so zelo točno. Sezona 2012-13 je bila Samperjeva prva kot standardni član začetne postave v ekipi Eusebia in kaj kmalu se je uveljavil kot eden najboljših vezistov v ligi, za kar je bil tudi nagrajen z nominacijo za najboljšega vezista sezone v drugi španski ligi.

Alejandro Grimaldo

Čeprav je prvič zaigral za Barcelono B že leta 2011, je Grimaldo šele pred dvema mesecema dopolnil 19 let. Njegova primarna pozicija je levi bočni branilec, vendar je v prejšnjih sezonah mnogokrat zaigral kot levi krilni napadalec. Letošnjo sezono pa ga je Eusebio večkrat preizkusil na mestu centralnega vezista, kjer se je Grimaldo odlično znašel.

Letos je tudi prvič začel dobivati priložnosti za izvajanje prostih strelov in zaupanje v njegove sposobnosti je uspel povrniti z nekaj izvrstnimi zadetki. Grimaldo je podoben profil igralca kot Jordi Alba, le da je nekaj centimetrov višji. Tako kot Alba je tudi Grimaldo odličen pri podpori v napadu. Zaradi velikega števila bočnih branilcev v prvi ekipi bo Grimaldo na svojo priložnost najverjetneje moral še kakšno sezono počakati, a zaradi njegove vsestranskosti in talenta bo to slej ali prej dobil.

Alen Halilović

Alen Halilovic

Halilović je novo ime v Barceloni, saj se je šele to sezono preselil iz Dinama Zagreb, a je hitro postalo jasno, da gre za zelo talentiranega vezista. Trenutno največja težava v njegovi igri je pomanjkanje znanja španskega jezika ter nepopolno poznavanje zanj novega sistema igre. Toda, ko se bo mladi Hrvat vklopil v igro, bodo njegove že sedaj natančne podaje imele še toliko večji vpliv na igro.

Halilović ima pred sabo še dolgo pot do rednega mesta v prvi ekipi, predvsem zaradi velikega števila vezistov pri Barceloni, še posebej, če bo Barceloni dovoljeno, da se iz Seville vrne Denis Suarez, ampak Halilović bo v ne tako daljni prihodnosti oblekel dres prve ekipe.

Potencial Barcelone B se ne konča pri teh petih mladih upih, saj je v ekipi še kar nekaj igralcev, ki se lahko razvijejo v igralce, ki bodo v prihodnosti nosili dres prve ekipe. Mednje gotovo lahko štejemo naslednje: Sandro Ramirez, Jean-Marie Dongou, Frank Bagnack, Edgar Ie in Joan Angel Roman.

Prihodnost Barcelone, kar se tiče doma vzgojenih igralcev, je torej še naprej svetla.

Poletno prestopno obdobje: prihodi

Pred nekaj časa smo si ogledali dolg seznam igralcev, ki so zapustili Barcelono v prestopnem roku, zdaj pa si oglejmo prav tako dolgo listo igralcev, ki so se klubu pridružili.

Marc-André ter Stegen (prestop iz Borussie Mönchengladbach)

Odškodnina: €12 milijonov + €0,75 milijona

Do maja letos je edini klub, ki ga je ter Stegen v svoji nogometni karieri poznal, bila Borussia Mönchengladbach. Rojen 30. aprila 1992 v Mönchengladbachu, ter Stegen se je pridružil mladinski šoli lokalnega velikana star komajda štiri leta. Trenerji so hitro ugotovili, da je ter Stegen zelo talentiran fant in leta 2010 je že debitiral za prvo ekipo Borussie, po tem ko je prejšnjo sezono navduševal s predstavami v drugi ekipi Borussie. Ter Stegen je sezono 2011-12 začel kot prvi vratar in naslednje tri sezone je stal med vratnica na prav vseh tekmah Borussie. V štirih letih je za svoj domači klub tako zaigral 127 krat, v tem času pa je tudi debitiral za Nemčijo ter skupaj odigral štiri tekme za Elf.

Ter Stegen je bil v Barcelono pripeljan kot “prestolonaslednik” Victorja Valdes, a do uresničitve tega je še daleč. Mladi Nemec namreč ni najbolje začel svoje kariere v Barceloni, saj mu je zgodnja poškodba preprečila boj za mesto prvega vratarja. Ampak zaradi njegovih odličnih refleksov, dobrega občutka za visoke žoge poslane v kazenski prostor in tehnike vodenja žoge ima ter Stegen pred sabo še zelo svetlo prihodnost.

Rafinha (vrnitev iz posoje)

Rafinha je navijačem Barcelone dobro poznano ime, saj je v Braziliji rojeni vezist bil od leta 2006 član La Masie. Mlajši brat Thiaga je bil rojen 12. marca 1993 in od samega začetka igranja v Barceloni je navduševal s svojo tehniko in vsestranskostjo, saj je lahko igral na sredini, na krilu ali pa celo v napadu. Kot 17-letnik je Rafinha že prvič zaigral za Barcelono B, v treh sezonah pa je za drugo ekipo Barçe zbral 84 nastopov ter dosegel 20 zadetkov.

Deset mesecev po debiju za B ekipo, je Rafinha že zabeležil prvi nastop za prvo ekipo, kot menjava je nastopil v španskem pokalu. Za sezono 2013-14 je Barcelona Rafinho posodila v Celto iz Viga, ki jo je takrat vodil Luis Enrique, Brazil pa se je takoj uveljavil kot eden najpomembnejših igralcev kluba iz Galicije. Izpustil je le šest ligaških nastopov, večino zaradi poškodbe noge, v vseh tekmovanjih skupaj je 33 krat oblekel dres Celte, 4-krat pa je zatresel mrežo.

Ivan Rakitić (prestop iz Seville)

Odškodnina: €18 milijonov + €3 milijona + posoja Danisa Suareza

V Švici rojeni hrvaški reprezentant je bil v sezoni 2013-14 eden najboljših igralcev ne le pri Sevilli, ampak v celotni španski ligi. Ne le, da je bil glavni organizator igre in natančen izvajalec prostih strelov, mnogokrat je tudi sam zaključeval akcije, kaj je pripeljalo do najvišjega izkupička doseženih zadetkov v njegovi karieri, 15. V Sevillo je Rakitić prišel leta 2010 in od takrat je zbral 149 nastopov in zadel 34-krat.

Rakitić je svojo profesionalno kariero začel pri Baslu leta 2005, tam je tudi igral kot mladinec, a po le dveh letih, 46 tekmah in 11 zadetkih se je odselil v Nemčijo, kupil ga je namreč Schalke. Tam je Rakitić navduševal s predstavami naslednja štiri leta, do njegovega prestopa na JZ Španije. Za Schalke je Rakitić zaigral 135-krat, mrežo pa je zatresel 15-krat.

Luis Enrique si je v svoji ekipi močno želel Rakitića in ker bi Hrvatu po tej sezoni potekla pogodba pri Sevilli, je bil Andaluzijski klub bolj ali manj primoran dovoliti njegov odhod. Rakitić je hitro vzel vajeti v svoje roke tudi v Barceloni, kjer je zaigral na vseh ligaških tekmah, dosegal pa je tudi že svoj prvi gol (in tudi drugega). Čeprav je po naravi ofenzivni vezist, nikoli ne pozabi na obrambno fazo igre, njegove natančne podaje in direktnost pa bodo ključne, če bo Barcelona to sezono osvojila kakšno lovoriko.

Ivan-Rakitic

Claudio Bravo (prestop iz Real Sociedada)

Odškodnina: €12 milijonov

Barcelona je z nakupom ter Stegena dobila vratarja za prihodnost, morda celo bližnjo prihodnost, a zaradi njegove mladosti, je nakup izkušenega vratarja bil nuja. Pri starosti 31 let in več kot 400 nastopi Bravo predstavlja ta iskan profil igralca. Rojen v Vilucu, v Čilu, Bravo je svojo igralsko kariero začel v klubu Colo-Colo, kjer je med leti 2002 in 2006 branil na 133 tekmah. Leta 2006 pa je zapustil domovino in se pridružil Real Sociedadu, kjer je igral vse do te sezone. V osmih letih v Baskiji se je uveljavil kot eden najbolj konstantnih vratarjev v Španiji, za La Real pa je med vratnicama stal 237-krat. Med tem, ko je igral za Real je tudi dosegel svoj edini gol v karieri.

Bravo je tudi kaj kmalu po začetku njegove kariere prevzel mesto prvega vratarja reprezentance Čila. Debitiral je že leta 2004, od takrat pa je zbral 84 nastopov za reprezentanco, kot pravi vodja pa je tudi prevzel kapetanski trak, ki ga nosi že od leta 2007. Kar se tiče igralskih karakteristik sta Bravo in ter Stegen zelo podobna igralca, saj imata oba odlične reflekse in sta zanesljiva pri lovljenju/boksanju visokih žog. Tako kot ter Stegen, je tudi Bravo zelo zanesljiv, ko ima žogo pri nogah.                             

Luis Suárez (prestop iz Liverpoola)

Odškodnina: €81,25 milijonov

Zagotovo najbolj kontroverzen prestop v tem prestopnem obdobju, a povsem verjetno je to tudi nakup, ki ga je Barcelona najbolj potrebovala. Prihod Suareza z igralskega stališča je povsem nesporen, sporen je s karakternega stališča, saj ima Urugvajec težavno preteklost, predvsem z ugrizi nasprotnikov, zaradi česar se trenutno hladi štiri mesece.

Ampak, če za trenutek potisnemo te težave na stran, je Suarez eden najboljših, če ne najboljši, klasični napadalec na svetu, čeprav ni “čisto” klasični napadalec, saj lahko igra tudi na obeh krilnih položajih. Suarez je zelo mobilen napadalec in lahko akcijo zaključi s katerokoli nogo. Je tudi odličen podajalec, kar je dokazal predvsem lani v angleški ligi, saj je sezono zaključil z največ asistencami.

Suarez je svojo profesionalno pot začel pri Nacionalu, kjer je v sezoni 2005-06 na 34 tekmah dosegel 12 golov. Naslednjo sezono je odigral pri Groningenu, tokrat pa je zatresel mrežo 15-krat na 37 nastopih. Pred sezono 2007-08 se je Suarez preselil v Ajax. V nizozemski prestolnici je preživel tri leta in pol, odigral 159 tekem in dosegel 111 golov ter se uveljavil, kot eden najboljših mladih napadalcev. Januarja 2010 ga je odkupil Liverpool, kjer je Suarez nadaljeval svoj strelski pohod, saj je dosegel 82 golov na 133 tekmah. Suarez je tudi zelo učinkovit strelec za urugvajsko reprezentanc, zabil je 40 zadetkov na 78 nastopih.

Luis Suarez

Jordi Masip (napredoval iz Barcelone B)

Masip je zaključil popolno transformacijo med vratarji pri Barceloni. 25-letnik je v Barceloni že od leta 2004, mladinskim selekcijam Barcelone se je pridružil po tem, ko je začel mladinsko pot pri Mercantilu. Preden je Masip prvič zaigral za Barcelono B je bil za sezono 2008-09 posojen k Vilajuïgu v špansko četrto ligo, kjer je zaigral 24-krat. Naslednje tri sezone je bil drugi vratar pri Barceloni B, v sezoni 2012-13 pa je prevzem mesto prvega vratarja in mnogokrat je reševal branilce iz zadrege.

Kot praktično vsi vratarji šolani v La Masii je tudi Masip odličen podajalec. Njegovo igro krasijo tudi zalo dobri refleksi, ki ga rešujejo iz zagate, a zaradi nekoliko nižje rasti (1.80 metra) ni tako samozavesten pri pobiranju visokih žog kot druga dva vratarja v ekipi.

Jérémy Mathieu (prestop iz Valencie)

Odškodnina: €20 milijonov

Barcelona je dolga leta iskala centralnega branilca, letos pa ga je končno našla. Sochaux je bila prva postojanka za Francoza, tam pa je preživel tri sezone, odigral 108 tekem in zabil 14 zadetkov. Nato se je preselil v Toulouse, kjer je nadaljeval svojo igralsko pot, a po štirih letih, 96 tekmah in petih golih je bil čas za nov izziv, tokrat izven Francije. Mathieu je podpisal pogodbo z Valencio, kjer se je uveljavil ne le kot odličen levi bočni branilec, ampak tudi kot odličen centralni branilec. Za netopirje je nastopil 182-krat ter sedemkrat zatresel mrežo.

Zdaj, pri starosti 30 let, pa Francoza čaka njegov največji izziv, FC Barcelona. Mathieu predstavlja profil igralca, ki so ga Katalonci iskali dolgo, saj je visok in odličen v skok igri ter je varljivo hiter za igralca, ki je fizično zelo močan. Poteg tega pa lahko enakovredno igra na dveh položajih, kar trenerju zalo olajša delo pri izbiri 18 igralcev, ki bodo del igralske zasedbe.

Jeremy Mathieu

Thomas Vermaelen (prestop iz Arsenala)

Odškodnina: €10 milijonov + 5 milijonov + 3,75 milijona

Barcelona je nadaljevala z nakupi branilcev in tako kot že mnogo sezon prej, sklenila kupčijo z Arsenalom. Tako kot Mathieu, lahko tudi Vermaelen igra na mestu centralnega kot tudi levega bočnega branilca. Belgijec tudi izjemen v skok igri, tako v svojem kazenskem prostoru, kot tudi v nasprotnikovem. Vermaelena so v njegovi karieri mnogokrat ustavile poškodbe, a ko je bil zdrav je bil eden boljših branilcev v angleški ligi.

Vermaelen je svojo profesionalno pot začel v Ajaxu, ki ga je zastopal na 144 tekmah med leti 2003 in 2009 na katerih je zadel desetkrat. V tem obdobju je leto dni preživel na posoji pri Waalwijku, za katerega je odigral 14 tekem ter dvakrat zadel. Leta 2009 je zapustil Nizozemsko in se pridružil Arsenalu, kjer je v petih sezona zbral 150 nastopov in ga kronal s 15 goli.

Douglas (prestop iz Sao Paula)

Odškodnina: €4 milijone + €1,5 milijona

Douglas je avgusta postal zadnji igralec, ki se je za to sezono pridružil Barceloni, njegov prihod pa je predstavljal pripravo na odhod Alvesa po tej sezoni. Ta nakop je presenetil mnoge, saj Douglas v Braziliji ni ravno navduševal s svojimi predstavami. Njegova največja kvaliteta je hitrost, tako kot Alves pa tudi Douglas preživi veliko časa v napadu.

Douglas je svojo nogometno pot začel pri klubu Goias za katerega je nastopil 78-krat in petkrat zatresel mrežo. Nato se je preselil v Sao Paolo, kjer pa je na 124 tekmah šestkrat zadel.

Poletno prestopno obdobje: odhodi

Pravkar zaključeno prestopno obdobje je bilo obdobje v katerem je FC Barcelona opravila največ kadrovskih sprememb. Začelo se je povsem na vrhu, kjer je Gerardo “Tata” Martino zapustil trenerski stolček v katalonskem klubu in ga zamenjal z mestom na čelu reprezentance, ki je svetovno prvenstvo v Braziliji zaključila na drugem mestu, Argentine.

Zdaj pa si oglejmo seznam 15. igralcev, ki sezono 2014-15 ne bodo branili barv ponosa Katalonije.

Victor Valdes (konec pogodbe)

To, da eden najboljših, če ne najboljši vratar v zgodovini kluba ne bo več stal med vratnicama Barcelone, se je govorilo že dolgo. A letos, ko mu je potekla pogodba, po 535. tekmah v 12. sezonah, je postalo jasno, da je ta čas prišel zdaj. Toda gotovo si kluba ni želel zapustiti, na način v katerega ga je prisilila huda poškodba kolena, ki jo je malce ironično staknil na tekmi proti Celti iz Viga, ki jo je takrat vodil zdajšnji trener Barcelone, Luis Enrique.

Čeprav je imel Valdes podpisano predpogodbo s klubom AS Monaco je zdaj jasno, da tam svoje kariere ne bo nadaljeval. Najverjetnejša opcija za njegov naslednji izziv je angleški Liverpool s katerim bi naj že bil dogovorjen za zdravniški pregled.

Carles Puyol (upokojitev)

Puyol je svoj odhod is Barcelone naznanil že marca letos, a takrat se še ni vedelo ali bo svojo nogometno kariero nadaljeval v katerem drugem klubu ali se bo upokojil. Kasneje je dolgoletni kapetan razkril, da bo zaradi številnih poškodb zaključil svojo igralsko pot. A s tem se njegova pot pri Barceloni ni zaključila, saj je Puyol s prvim septembrom prevzel funkcijo pomočnika športnega direktorja.

Barcelona je edini klub za katerega je Puyol igral, po tem ko se je leta 1995, kot 17 letni fantič pridružil La Masii. Po treh letih nastopanja za Barcelono B, je od svojega debija v prvi ekipi leta 1999 oblekel dres Barcelone 593 krat in 18 krat zatresel mrežo.

Alexis Sanchez (prestop v Arsenal)

Odškodnina: €42.5 milijonov

Alexis je v Barcelono prišel v poletnem prestopnem roku leta 2011 in je skozi tri sezone, ki jih je preživel v klubu, konstantno izboljševal svoje predstave. Ampak čeprav so se njegove predstave izboljševale, je izgledalo, kot da Alexis ne najde pravega mesta v ekipi. S prihodom Luisa Suareza pa je postalo jasno, da v ekipi ni več prostora za Čilenca. Alexis je v treh sezonah dosegel 47 zadetkov, vključno s čudovitim strelom, ki bi kaj kmalu v prejšnji sezoni prinesel Barceloni ligaško lovoriko, na skupno 141 nastopih.

AlexisSanchez

Cesc Fabregas (prestop v Chelsea)

Odškodnina: €33 milijonov + €3 milijoni

Cesc je prišel v Barcelono isti leto kot Alexis Sanchez in vsako sezono je začel v odlični formi, a vsakič je proti koncu močno popustil. Ravno to je bil eden izmed razlogov, da mu je Barcelona dovolila prestopiti nazaj angleško ligo. V Chelsea ga je zvabil Jose Mourinho. Vprašanje pa je, koliko let bi Fabregas še ostal v Barceloni, če bi uspel zadržati formo skozi celotno sezono, saj je na 151 tekmah v barvah blaugrane zadel 42 krat in prispeval asistenco še za 48 zadetkov.

Jose Manuel Pinto (konec pogodbe)

Ravno tako kot Valdesu, je tudi Pintu pogodba potekla po sezoni 2013-14 in pri starosti 38 let je bilo pričakovati, da ne bo dobil nove ponudbe. Tako se je tudi zgodilo in Pinto je trenutno še vedno brez kluba za to sezono, čeprav izgleda, kot da ga ravno vneto ne išče. Pinto tudi ni naznanil, da bo končal svojo kariero, v šestih in pol sezonah pa je 90 krat stal med vratnicama Barcelone.

Isaac Cuenca (preklic pogodbe)

Po dveh mučnih sezonah v katerih nikakor ni uspel biti zdrav, sta se klub in Cuenca sporazumno odločila, da prekličeta pogodbo in zaključita sodelovanje. Cuenca je večkrat pokazal, da je talentiran igralec, ampak zaradi poškodb priložnosti v Barceloni to sezono ne bi mogel dobiti. V treh sezonah je tako zbral le 30 nastopov, vsi so bili v njegovi prvi sezoni, ter zabil štiri zadetke. Kot prost igralec je podpisal pogodbo s klubom Deportivo La Coruña.

Cuenca i Afellay

Ibrahim Afellay (na posoji pri Olympiakosu)

Podobno kot Cuenca, je tudi Afellay imel veliko težav s poškodbami. Afellay se je pridružil Barceloni leta 2010, a je od takrat zbral le 35 nastopov ter dvakrat zadel, vmes pa je leto dni preživel na posoji pri nemškem klubu Schalke 04. Luis Enrique je hitro dal vedeti, da na Nizozemca ne računa, ampak ker Barcelona ni našla kupca zanj, se je Afellay za leto dni preselil v Grčijo. Afellayju po tej sezoni poteče pogodba s Barcelono.

Jonathan Dos Santos (prestop k Villarrealu)

Odškodnina: €1.5 milijona + €0.5 milijona

Čeprav je debitiral že leta 2009, se mlajši brat Giovanija Dos Santosa nikakor ni uspel prebiti v prvo ekipo in tako je v petih letih samo 28 krat oblekel dres prve ekipe. Večkrat, ko bi lahko imel priložnost nastopiti pa je Jonathan manjkal zaradi poškodb. Barcelona se je zato odločila, da ga proda k Villarrealu, kjer se je pridružil svojemu starejšemu bratu.

Bojan Krkić (prestop k Stoke Cityju)

Odškodnina: €1.8 milijona

Po tem, ko je navduševal skozi celotno mladinsko kariero ter je zablestel v sezoni 2009-10, je kariera Bojana Krkića počasi začela toniti. Sezono 2010-11 je Bojan razočaral, s tem pa se je začela njegova odisejada, v kateri je nastopal za Milan, Romo in Ajax. Letos pa je Barcelona zaključila njegovo kariero v Kataloniji in ga prodala Stoke Cityju, kjer bo 24 letni napadalec poskušal obuditi kariero, ki vključuje 163 nastopov za Barcelono in 41 golov za prvo ekipo.

Denis Suarez (na posoji pri Sevilli)

Suarezova posoja k Sevilli je bila vezana na prestop Ivan Rakitića. Glede na govorice, bi Suarez to sezono moral napredovati iz B ekipe v prvo ekipo, ampak ker 20 letni vezist potrebuje minutažo za nadaljnji razvoj, ki bi jo v Barceloni težko dobil, je bila posoja zelo verjetna rešitev. Ker Sevilla ni bila zadovoljna samo z denarnim nadomestilom za Hrvata, je Barcelona “dodala” Suareza k odškodnini in tako bo Suarez dve leti preživel pri Sevilli kot posojen igralec.

denis-suarez

Gerard Deulufeu (na posoji pri Sevilli)

Po eno letnem igranju pri Evertonu, je Deulofeu pričakoval, da ga bo to sezono čakalo mesto v prvi ekipi Barcelone, a ker ni uspel prepričati novega vodstva, se je zvezdnik španske U-21 ekipe pridružil Suarezu pri Sevilli. Deulofeu ima pred sabo svetlo prihodnost, a na svojo priložnost v Barceloni bo moral še nekaj časa počakati.

Alex Song (na posoji pri West Ham Unitedu)

Po prestopu iz Arsenala Song nikoli ni uspel najti mesta v Barceloni, čeprav je odigral 65 tekem za klub v dveh letih, enkrat pa tudi zadel. Barcelona se je na vse kriplje trudila, da bi Songa prodala, a zaradi Kamerunčevih visokih zahtev pri plači in ker ima veljavno pogodbo do leta 2017, je bilo največ, kar je klub lahko dosegel, da Song to sezono ne bo grel klopi pri Barceloni.

Cristian Tello (na posoji pri Portu)

Tello pri novem vodstvu ni tako dobro zapisan, kot je bil v prejšnjih režimih, saj je kmalu po menjavi na trenerskem mestu, bil za dve leti poslan na Portugalsko, k Porto. Pri Portu bo imel več možnosti za redno igranje, ki jih v Barceloni zaradi mladih igralcev kot so Rafinha, Munir El Haddadi in Sandro Ramirez ne bi imel.

Oier Olazabal (prestop k Granadi)

Odškodnina: €0

Kot tretji vratar v prejšnji sezoni, Oier ni zbral nobenega nastopa in čeprav je debitiral že v sezoni 2007-08, je le dvakrat stal med vratnicama v dresu Barcelone. Prodaja Oierja je zagotovila, da bo Barcelona to sezono začela s tremi novimi vratarji. Čeprav Barcelona s prodajo Oierja ni zaslužila niti eura, je v prodajni pogodbi je zapisano, da bo Barcelona dobila procent od njegove naslednje prodaje.

Keirrison (konec pogodbe)

Nakup Keirrisona velja za enega najslabših poslov v zgodovini kluba, a zdaj lahko gre ta prestop v pozabo. Leta 2009 je namreč ob odškodnini €14 milijonov prišel v Barcelono, za katero pa ni nikoli zaigral in naslednjih pet let, kolikor je bila dolžina njegove pogodbe, je igral za Benfico, Fiorentino, Santos, Cruzeiro in Coritibo.

Lestvica

Team
Played Points
1 FC Barcelona 25 63
2 Atletico Madrid 25 55
3 Real Madrid 25 54
4 Villarreal 25 49
5 Sevilla 25 41
6 Celta de Vigo 25 38
7 Eibar 25 36
8 Athletic Bilbao 25 35
9 Real Sociedad 25 33
10 Deportivo 25 32
11 Valencia 25 31
12 Málaga 25 31
13 Real Betis 25 27
14 Getafe 25 26
15 Rayo Vallecano 25 25
16 Espanyol 25 25
17 Sporting Gijon 25 24
18 Las Palmas 25 21
19 Levante 25 20
20 Granada 25 20

Politika piškotov