Zapuščina Sandra Rosella

Dober mesec je minil, odkar je z mesta predsednika FC Barcelone odstopil Sandro Rosell. Zdaj, ko se je prah malce polegel, čeprav se še zdaleč ni dovolj, je mogoče najboljši čas, da se pogleda nazaj na njegovo predsednikovanje in v kakšnem stanju je zapustil klub.

Leta 2010 je Rosell vložil kandidaturo za predsednika kluba in kasneje tega leta nasledil nekdanjega prijatelja, Joana Laporto, na čelu kluba. Glavni moto njegove kandidature je bil, da bo v času njegovega predsednikovanja vse bolj transparentno in demokratično, kar se je skozi naslednja leta izkazalo za neresnično.

Rosell se je navijačem Barcelone zameril kmalu po prevzemu funkcije, saj je bila ena njegovih prvih potez, da je Johanu Cruyffu odvzel naziv častnega predsednika, rekoč da statut tega naslova ne dovoljuje. Ampak to je po mnenju mnogih, tudi mojem mnenju, bil le izgovor, saj Rosell nikoli ni bil navdušen nad tem, da ima nekdo „zunanji“, če Cruyffu to sploh lahko rečemo, vpliv na odločitve, čeprav Cruyff v času tega naziva ni imel pristojnosti sprejemati odločitev. Poleg tega pa je Cruyffu ta naziv podelil Laporta, s katerim je Rosell imel vse drugo, kot pa urejene odnose.

Rosell je vseskozi svojo kandidaturo trdil, da finančno stanje kluba ni tako dobro, kot ga je prikazoval Laporta in njegov odbor. Izkazalo se je, da je Rosell imel prav in nekaj je bilo na tem področju bilo potrebno storiti. Ampak z reševanjem tega problema, si je nakopal še več sovražnikov, saj je Barcelona po hitrem postopku podpisala (dokaj netransparentno) pogodbo z Qatar Foundation, ki je na dresih zamenjala ikonsko podobo Unicefa. Da je vsaj nekoliko pomiril strasti razjarjenih navijačev, je Barcelona obdržala in od takrat tudi podaljšala pogodbo z Unicefom in njegov logotip prestavila na zadnjo stran dresa.

Qatar Foundation je po dveh letih zamenjal Qatar Airways, kar je bilo dogovorjeno v sponzorski pogodbi, o čemer se sicer ob podpisu pogodbe ni govorilo. Na sedišča Camp Noua je tudi bil dodan napis Qatar Airways. In tako je, po manjšem ovinkarjenju, Barcelona dobila prvega komercialnega sponzorja, ki ni bil neprofitna organizacija, in na tem področju ni bila več nekaj posebnega. Izgubil se je delček tistega, kar je prestavljal moto Més que un club.

Čeprav si je s tem Rosell nakopal precej nasprotnikov, predvsem v bazi navijačev, to ni zamajalo njegovega stolčka. Zakaj? Ker so njegove odločitve na finančnem stališču, ki so vključevale zgoraj omenjeni sponzorski dogovor, omejitev proračuna za transferje igralcev na €40 milijonov na sezono in prepoved barvnega fotokopiranja, pripomogle k precejšnjemu zmanjšanja dolga.

Ampak, kot se je izkazalo je bilo znižanje dolga ena redkih obljub, ki se jih je Rosell dejansko držal. Rosell je namreč ne enemu, ampak kar dvema igralcema obljubil, da če prebolita bolezen in Barcelonina zdravniška služba pride do spoznanja, da lahko nadaljujeta s kariero, bosta dobila novi pogodbi. Ampak to se ni zgodilo. Eric Abidal je premagal tumor na jetrih in prestal presaditev jeter, se vrnil na igrišče, a vse kar je prejel za to je bila poslovilna slovesnost. Drugi primer, malo manj znan, je Pete Mickeal, zdaj že nekdanji član Barcelone Regal. Mickeal je prav tako prikazal izjemno borbenost in uspešno prestal pljučno embolijo, ampak tako kot Abidal, je tudi on ostal brez obljubljene pogodbe.

Dolgo časa se je govorilo o skrhanih odnosih v klubu. Začelo se je s prej omenjeno izključitvijo Cruyffa, ki se je zaobljubil, da dokler bo Rosell predsednik, se on na Camp Nou ne bo vrnil. Očitno je tudi bilo da na relaciji Pep Guardiola – Sandro Rosell ni bilo vse rožnato, ampak kolikšen vpliv je to imelo na odhod najuspešnejšega nogometnega trenerja v klubski zgodovina najbrž ne bomo nikoli vedeli.

Po odhodu Guardiole je prišlo tudi do precejšnjih rošad v trenerskem štabu, takšnih ki načeloma niso bile potrebne in so razburile igralce. Andres Iniesta and Victor Valdes sta javno izrazila svoje nezadovoljstvo nad nekaterimi odločitvami. Iniesta je sicer podaljšal svojo pogodbo s klubom, Valdes pa se ni pustil prepričati in bo po koncu sezone zapustil FC Barcelono. Toda kljub vsem tem trenerskim spremembam je v Barceloni B ostalo mesto za univerzalno nepriljubljenega Eusebia Sacristana, ki s svojo ekipo vsako sezono končuje nižje na ligaški lestvici.

V času Rosellovega predsednikovanja je bilo opravljenih nekaj dobrih nakupov igralcev, kar je potrebno priznati, med katerimi najbolj izstopajo Jordi Alba, Cesc Fabregas in Javier Mascherano. Ampak prestop pod katerega se je Rosell podpisal nazadnje, za nakup brazilskega čudežnega dečka Neymarja, je prinesel preveč vprašanj na katera nihče ni želel odgovoriti kar je sodu naposled izbilo dno.

Podrobnosti Neymarjevega prestopa so bile vedno vsaj v neki meri ovite v meglo. V javnosti se je pojavila le številka €57 milijonov, ampak ker je Neymar bil v lasti različnih družb, med katerimi so Santos FC, DIS in Terceira Estrela, je bilo vprašanje kdo je dobil kolikšen del. Ampak zalomilo se je že pri tem delu, saj je €40 milijonov pricurljalo na račun podjetja z vezmi z Neymarjevim očetom. Ravno zaradi tega denarja se je začela preiskava v Neymarjev prestop, ki jo pravzaprav sprožil socio Barcelone, Jordi Cases, ki ga je v osnovi le zanimalo, kako je bila €57 milijonov vredna pogača razdeljena, zahtevajoč transparentnost, ki jo je Rosell tako zagovarjal.

Cases je, ko je izvedel, kako je denar bil razdeljen od preiskave odstopil, ampak za Rosella je bilo prepozno, saj sta špansko vrhovno sodišče in sodnik Pablo Ruz poskrbela, da se bo preiskava nadaljevala. Drugo fronto je odprl Santos, ki je prav tako vložil zahtevo za preiskavo. Te dni pravzaprav ne mine dan, ko se ne pojavi novo poročilo o neplačanih davkih. Kdaj se bo to končalo in koliko bo navsezadnje to stalo klub, ostaja praktično edino vprašanje, ki še navijače zanima.

Čeprav je Rosell odstopil, se velike spremembe ne obetajo v bližnji prihodnosti, razen če bo nekomu uspelo izsiliti volitve pred letom 2016, kar se zdi malo verjetno. Predsednikovanje je namreč prevzel Josep Maria Bartomeu, Rosellova desna roka, ki najverjetneje ne bo spreminjal smeri, ki jo je začrtal Rosell, čeprav je v eni prvih tiskovnih konferenc izrazil željo, da bi se obnovilo sodelovanje s Cruyffom.

V skladu s Rosellovim načrtom se tudi nadaljuje načrtovanje novega stadiona, projekt, ki bo stal približno €600 milijonov. Zagotovitev denarja za tako veliko investicijo menda ni problem, čeprav le pred slabimi štirimi leti ni bilo denarja niti za barvno fotokopiranje.

Rosell je obljubljal, da bo Barcelono vrnil na pota stare slave in iz rdečih številk, ampak če potegnemo črto pod njegovo predsednikovanje, ugotovimo, da mu to ni uspelo. Še več, Barcelono je pripeljal do točke kjer je nismo vajeni. Do točke, kjer se v časopisih njeno ime uporablja zaradi napačnih razlogov in ne zaradi navdušujoča nogometa, ki združuje navijače po celem svetu.

Lestvica

Team
Played Points
1 FC Barcelona 25 63
2 Atletico Madrid 25 55
3 Real Madrid 25 54
4 Villarreal 25 49
5 Sevilla 25 41
6 Celta de Vigo 25 38
7 Eibar 25 36
8 Athletic Bilbao 25 35
9 Real Sociedad 25 33
10 Deportivo 25 32
11 Valencia 25 31
12 Málaga 25 31
13 Real Betis 25 27
14 Getafe 25 26
15 Rayo Vallecano 25 25
16 Espanyol 25 25
17 Sporting Gijon 25 24
18 Las Palmas 25 21
19 Levante 25 20
20 Granada 25 20

Politika piškotov