Tito, per sempre etern

25. aprila je svet obkrožila žalostna novica, Tito Vilanova je namreč zapustil naš svet po dolgem boju z zahrbtno boleznijo.

Francesc ‘Tito’ Vilanova i Bayo, rojen 17. septembra 1968 približno 130km od Barcelone, v kraju Bellcaire d’Empordá, je svoje življenje posvetil nogometnemu klubu FC Barcelona. S 16. leti je prestopil prag La Masie, kjer je trdo delal naslednja štiri leta. Kot vezist je navduševal s svojimi tehničnimi sposobnostmi in izjemnim izvajanjem prostih strelov, a preboj v prvo ekipo Barcelone mu ni uspel. Toda v tem času je skoval tesne prijateljske vezi s Pepom Guardiolo, Jordijem Rouro in Aurelijem Altimiro, s katerimi se je približno 20 let kasneje znašel na klopi ponosa Katalonije in postal eden ključnih mož najuspešnejše nogometne ere v zgodovini.

Tito je nogometno pot po odhodu iz La Masie nadaljeval predvsem v Segundi División, v drugi španski ligi. Figueres, Celta Vigo, Badajoz, Mallorca, Lleida in Elche so klubi za katere je nastopil v letih od 1990 do 2000. V tem obdobju je zbral preko 225 nastopov, nekaj tudi v prvi ligi, a v vsem tem času je v svojim srcu nosil Barcelono. Sicer mu nikoli ni uspelo zaigrati za prvo ekipo, je pa imel priložnost nastopiti proti Barceloni. Še več, v katalonskem pokalu mu je celo uspelo zabiti gol proti svoji najljubši ekipi. Svojo igralsko kariero je sklenil pri Gramanetu v Segundi División B, kjer je svojim soigralcem pomagal do prvega mesta na lestvici.

Kmalu zatem je začel Vilanova deliti svoje nogometno znanje z mesta trenerja. Njegovo prva trenerska izkušnja je prišla z U14 ekipo Barcelone, ekipo za katero so takrat igrali Lionel Messi, Gerard Pique in Cesc Fabregas. Njegova iskrenost, visoka delovna etika, pozornost na podrobnosti ter mnoge druge pozitivne kvalitete so se izkazale za izjemno pomembne pri trenerskem delu.

Leta 2003 je ponovno zapustil Barcelono, a ga je pot po postankih pri klubih Palafrugell, Figueres in Terrassa leta 2007 ponovno pripeljala nazaj v katalonsko prestolnico. Tokrat je sedel na mesto pomočnika trenerja, ob bok svojega dobrega prijatelja Pepa Guardiole. Guardiola je takrat prevzel vodenje Barcelone B, ki je ravnokar prvič po 34 letih padla v četrto ligo, in za svojo desno roko si je izbral Tita, ki se je v kratkem času, izkazal za izjemnega taktika.

Skupaj sta ekipo polno rosno mladih upov prve ekipe nemudoma pripeljala nazaj v tretjo ligo. Leta 2008 se je sprostilo mesto trenerja prve ekipe in takrat se je odbor kluba odločil, da bo to zahtevno nalogo zaupal Pepu, ki je obdržal Tita kot svojega pomočnika, kar je bil prvi korak na poti neverjetnega doživetja. Kot tandem sta osvojila svet in dosegla nekaj, kar še nihče ni uspel ponoviti. V drugi sezoni vodenja sta klub namreč pripeljala do vseh šestih možnih naslovov. V štirih letih, tako dolgo sta namreč bila namreč na čelu kluba, sta osvojila 14 naslovov.

Ampak zadnja skupna sezona Pepa Guardiole in Tita Vilanove, je bila za slednjega zelo težavna. 22. novembra 2011 so Titu namreč odkrili raka parotidne žleze, zaradi česar je bil primoran izpustiti nekaj tekem sredi sezone. A zdravljenje je potekalo v pozitivni luči in kmalu se je Tito vrnil na mesto, ki je bilo na vseh tekmah na katerih je manjkal prazno, nihče namreč ni sedel na stol na katerem bi sicer sedel karizmatični Katalonec.

Po odhodu Guardiole leta 2012 je bilo samoumevno, da bo Tito dobil priložnost voditi klub, katerega je sicer večkrat zapustil, a se vedno vrnil nazaj k njemu. To je se tudi zgodilo in Tito ni razočaral. Barcelona je namreč osvojila naslov španskega prvaka z rekordnim izkupičkom 100 točk, po tem, ko je vodila od prvega do zadnjega kroga. Postavljen je bil tudi rekord števila doseženih zadetkov v sezoni, 115.

Ampak zdravje Vilanovi ponovno ni dovolilo, da bi se s svojimi igralci veselil teh velikih dosežkov. Zahrbtna bolezen se je namreč vrnila in ga za več mesecev odtujila od trenerskega mesta, saj je bil primoran na zdravljenje v New York. Toda to ga ni ustavilo in ves čas, ki ga je preživel tam, je bil v stalnem kontaktu s trenerskim štabom. Sodeloval je tudi na treningih, saj je klub samo zanj postavil spletne kamere po športnem kompleksu, zato da je imel vpogled, kaj se dogaja na pripravah. S tem je svetu pokazal neizmerno odločnost in veliko srce, ki ga je gnalo naprej tudi ob tako težavnih časih.

Za svoje dosežke v tej sezoni je prejel precej nagrad, med drugim je bil tudi imenovan za najboljšega trenerja s strani Marce in Munda Deportiva. Na podelitvi slednjega je nagrado za najboljšega trenerja podelil nekdanji strateg Bayerna iz Münchena, Jupp Heynckes, ki je dejal:“Pod Titom je ekipa igrala fantastičen nogomet, kot prejšnja leta. Tito je odličen nogometni strateg. Trdo dela, je zadržan in hraber ter ima neposreden, stalen kontakt s svojimi igralci. S svojo neverjetno eleganco bi moral biti vzgled ne samo v športnem svetu, ampak na svetu nasploh. Želim mu vse najboljše. Je prvak športa in življenja.“

Sredi julija 2013 je bilo na tiskovni konferenci objavljeno, da Vilanova ne bo nadaljeval z vodenjem kluba, saj se zaradi nadaljevanja zdravljenja ne bo zmožen dovolj posvetiti številnim nalogam, ki jih mora trener opravljati.

tito abi

Od takrat se je o Vilanovi le redko pisalo in govori, kar je ne le razumljivo ampak tudi logično glede na težave, ki jih je preživljal. Vedelo se je, da je bil navzoč na nekaterih nogometnih tekmah, to pa je tudi vse. 24. aprila pa je v javnost prišla novica, da je Tito bil prepeljan v bolnišnico, kjer je bil tudi nemudoma operiran. Dan za tem pa se je uresničil najbolj črn scenarij, Tito Vilanova je namreč v 46. letu umrl po dve in pol letnem boju z rakom.

Športni svet se je v trenutku zavil v črnino in sožalja ter pozitivne misli so začele deževati ne le z vseh koncev Španije, temveč s celega sveta. Anglija, Italija, Nemčija, Turčija, in tako naprej so vsi žalovali s Katalonci in tudi največja rivalstva so bila za nekaj časa pozabljena. Vse tekme v Španiji so se začele z minuto molka na čast preminulemu trenerju. Tej gesti so se pridružili tudi na mnogih tekmah v tujih ligah, tudi v ligi prvakov.

FC Barcelona je razglasila tri dni žalovanja, na Camp Nou pa je pripravila spominsko območje, kjer so se Vilanovi najprej poklonili igralci, nato pa se je območje odprlo navijačem, ki so imeli željo se posloviti od padlega borca. V treh dneh se je od Vilanove poslovilo več kot 52 tisoč ljudi, v tem obdobju pa je prispelo tudi več kot 12 tisoč izrečenih sožalj po pošti. Ves ta čas se je sredi stadiona razprostiral ogromen črn trak, ki je prav tako simboliziral obdobje žalovanja. Za njegove bivše varovance je bila predvsem težka minuta molka pred ligaško tekmo z Villarrealom, ob katerem se je marsikomu, ne le igralcem na igrišču, potočila solza.

Obdobje žalovanje se je prekinilo z verskim obredom v barcelonski katedrali. Slovesa se je udeležil tudi Eric Abidal, ki je dejal:“Spomnim se, da mi je nedolgo nazaj poslal sliko, ko sva skupaj dvignila pokal. Oba sva imela pred sabo težek boj in imela sva veliko skupnega. Velikokrat sva govorila. Zame je bilo neizmerno pomembno, da sem zdaj blizu njegovi družini in Barcelonini družini kot celoti.“

Jasno je bilo, da se je Tito v svojem prekratkem življenju dotaknil ogromno ljudi, kar pa je ob vseh izrečenih besedah v tem času postalo še toliko bolj očitno.

V soboto, 3. maja, se je kot zadnji od Vilanove poslovil tudi Camp Nou z ogromnim transparentom. Igralci so ob tej priložnosti nosili posebne drese z napisom:“Tito, per sempre etern“, kar bi prevedeno pomenilo: „Tito, za vedno večen“. Ob minuti molka se je predvajal zelo čustven video, ki je prikazal najpomembnejše utrinke iz njegovega življenja.

Tito je bil celo življenje velik borec, saj se je na vsakem koraku svoje kariere, tako igralske kot trenerske, moral zelo boriti, da je dosegel naslednjo stopnico. Izkazal se je za zelo pogumnega in ponižnega človeka, ki so ga imeli pravzaprav vsi radi, zaradi česar je bil mnogim vzor in bo mnogim vzor še naprej. Spomin na Tita Vilanovo bo večno živel s klubom in navijači.

Moltes gracies per tot, Tito!

Lestvica

Team
Played Points
1 FC Barcelona 25 63
2 Atletico Madrid 25 55
3 Real Madrid 25 54
4 Villarreal 25 49
5 Sevilla 25 41
6 Celta de Vigo 25 38
7 Eibar 25 36
8 Athletic Bilbao 25 35
9 Real Sociedad 25 33
10 Deportivo 25 32
11 Valencia 25 31
12 Málaga 25 31
13 Real Betis 25 27
14 Getafe 25 26
15 Rayo Vallecano 25 25
16 Espanyol 25 25
17 Sporting Gijon 25 24
18 Las Palmas 25 21
19 Levante 25 20
20 Granada 25 20

Politika piškotov