Potopis: El Clasico

Poročilo dogodkov iz El Clasica, tekme katere se je udeležilo veliko slovenskih navijačev FC Barcelone.

Čeprav je bil El Clasico odigran šele 22. marca 2015, pot proti Barceloni pa se je začela v četrtek, 19. marca 2015, se ta zgodba začne že 7. decembra 2014 v Žalcu, na prenosu tekme Barcelona-Espanyol. Takrat sem namreč kupil štiri srečke za novoletno loterijo, ki jo je organizirala Penya Blaugrana Eslovena Triglav. 603 srečk se je borilo za čudovite nagrade, vsi kupci pa s(m)o upali, da bo katera izmed srečk, ki smo jih kupili, izžrebana proti koncu tistega dela žreba, ki je potekal v živo preko interneta. Takrat so se namreč podeljevale “velike” nagrade, kot je karta za tekmo z Valencio, tablični računalnik, tiskalnik ter nagrada katero si je želel vsak, ki je kupil srečko (ter mnogi, ki je niso) – vstopnica za El Clasico in ena nočitev v hotelu. Glavno nagrado je pobrala srečka 0175, ena izmed srečk, ki sem jih 7. decembra potegnil iz torbice polne srečk.

Pa preskočimo na 19. marec, ko je prva slovenska odprava, z dobršnim delom družine Malis, Sebastijanom Komanon in mano, odpotovala v Barcelono. Zaradi poznega leta iz Benetk, prvi dan za kaj drugega kot nastanitev v apartmaju in večernega prigrizka ni bilo časa.

Naslednji dan se je, kot večina preostalih, začel pozno dopoldne. Ker smo vsi bili prepričani v zmago, težav s spancem in posledičnega zgodnjega prebujanja ni bilo. V bistvu edina stvar, ki nam je občasno povzročala preglavice je bila vremenska napoved. Ta je namreč napovedovala plohe od petka do ponedeljka. Ampak na našo srečo, je vreme zdržalo, saj razen parih ploh v nočnem času do torka, dneva našega odhoda, praktično ni deževalo. Le veter je bil redni spremljevalec skozi vse dni, a pri temperaturi okoli 15°C ali še kakšno stopinjo več je bilo vreme prav prijetno.

Celoten (podaljšan) vikend je bil v znamenju športa. Ne le zaradi visoko pričakovanega El Clasica, ampak v akciji so bile še druge sekcije Barcelone: Barcelona B, košarkarska ekipa, kakor tudi rokometna ekipa Barcelone. Ne smemo pozabiti še na hokej na kotalkah, saj so hokejisti poleg rokometašev edini dosegli zmago preden je prišel na vrsto El Clasico. Iz čisto nacionalnega vidika pa je bilo treba preverjati rezultate smučarjev skakalcev, alpskih smučarjev in biatloncev. Vse te športne panoge so dodobra natrpale dnevne urnike, tako zelo, da skoraj ni bilo časa za sprehode po ulicah Barcelone. Poudarek na besedi “skoraj”. Obisk Barcelonete v močnem vetru je plažo prikazal v povsem drugačni luči, valovi so namreč bili precej visoki. Toda nekateri so to izkoristili za deskanje na vodi ali pa kajtanje.

Vrhunec sobote je predstavljalo srečanje slovenskih Culéjev pri dobro znanem zbirnem mestu, pri Cafe Zurich. 28 Slovencev se je zbralo, spilo pijačo ali dve, se dodobra razgovorilo in sestavilo kar je gotovo bila ena najdaljših miz pri Zurichu. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč, a na nekaj različnih lokacijah, saj je ob takšnih urah težko najti prostor za takšno maso ljudi.

Nedelja je prinesla visoka pričakovanja, nivo živčnosti pa se je zviševal iz ure v uro. Prepričanost v zmago je ostala, kar je bilo jasno po rezultatskih napovedih, a postavljalo se je vedno več vprašanj o tekmi. Kakšni bosta začetni postavi, ali bo Sergio Busquets zaigral od prve minute, bo Mateu Lahoz sposoben postaviti enak kriterij obema ekipama… Na vsa ta vprašanja smo kmalu dobili odgovore, a še pred tem je bilo obvezno slikanje s transparentom penye “pri pokopališču”. (Dejansko je res pokopališče, tako da narekovaja nista bila potrebna.) Zbor je bil dve uri pred tekmo, torej ob 19:00. Na sliki sicer nekaj srečnežev, ki so si tekmo ogledali, manjka, saj so zamudili, manjkajo pa tudi štirje nesrečneži, ki so žal ostali brez kart. Takoj, ko se je transparent penye razvil, smo postali znamenitost večja, kot vse ostalo okoli nas. Naenkrat je bilo okrog nas polno “firbcev”, ki so nas želeli slikati, precej pa se jih je hotelo tudi slikati z nami. Verjetno bi lahko še danes tam držali transparent in se slikali, če ga ne bi v nekem trenutku enostavno pospravili.

Tekma se je začela s čudovito kuliso, z mozaikom, ki je prestavljal navijače kot 12. igralca, ter glasnim petjem pesmi El Cant del Barça, himne FC Barcelone. Bil je prelep uvod v srečanje v katerem smo se navijači zelo izkazali, a so mnogi, tako kot igralci na igrišču, iz minute v minuto popuščali. Začelo se je odlično, s solidnimi uvodnimi minutami in lepim zadetkom Jeremyja Mathieuja, a po zgrešeni fantastični priložnosti Neymarja je Barcelona začela životariti na igrišču. S tribun pa tudi ni bilo podpore, kakršno bi 12. igralec sestavljen iz 98.700 ljudi moral nuditi.

Na srečo se je vse skupaj v drugem polčasu začelo obračati na bolje. Barcelona je začela igrati precej bolje, predvsem v zadnjem delu tekme, kar pa je tudi do neke mere prebudilo navijače. Vse skupaj je že prej podžgal Luis Suarez s čudovitim zaključkom v 56. minuti. Edino kar je še zdaj manjkalo, je bila pika na i, z zadetkom ali dvema v golu Ikerja Casillasa, a je kopica zapravljenih priložnosti preprečila izdatnejšo zmago Blaugrane. Prav kmalu bi lahko te napake stale Barcelono treh točk, ampak na drugi strani je bil odlični Claudio Bravo, ki je z dvema fantastičnima obrambama v drugem polčasu preprečil veselje Karimu Benzemaju in njegovim soigralcem. Praktično skozi vso tekmo je za dodatno živčnost skrbel sodnik Lahoz, ki je s čudnim kriterijem marsikomu dvigal srčni pritisk. Toda na koncu je z zadnjim žvižgom poskrbel za huronsko veselje na tribunah, Barcelona je namreč premagala svoje večne rivale in povečala vodstvo v ligi na štiri točke.

Zbirna točka po koncu tekme je bil spomenik Laszla Kubale pred stadionom, kjer je bila priložnost za prvo analizo tekme, kot tudi za deljenje pohval tistim, ki so si jih zaslužili, kakor tudi graje najslabšim. Med slednjimi se je konstantno ponavljalo ime Neymar, ki je bil eden izmed glavnih krivcev za le minimalno zmago Barcelone. Obvezno še slikanje zadovoljnih navijačev, potem pa na “pivce za živce” in nadaljnjo analizo, čeprav se je izkazalo, da pivo ni edino sredstvo za pomiritev in debato.

Kam pa naslednji dan? Načrti so bili različni. Nekateri so se odpravili proti Sloveniji, nekateri proti Jesenicam Andori, nekateri pa smo šli pobližje pogledat sveto travo na kateri je Barcelona še ne pred 24 urami premagala Real Madrid. Zraven seveda spada ogled obsežnega muzeja kakor tudi obisk Botige, skozi katero je težko priti brez kakšnega artikla v vrečki. Tudi, ko ničesar na potrebuješ.

In tako je pred nami ostal samo še torkov odhod proti Trevisu. Odprava nazaj je bila številčnejša kot prvi dan proti Barceloni iz Benetk. Odhodi iz Barcelone niso nikoli veseli, ampak tokrat je vzdušje še dodatno kazila novica o nesrečnem letu 4U9525 iz Barcelone proti Düsseldorfu. Takrat še nismo vedeli nobenih podrobnosti, razen tega, da nesreče ni preživel nihče. Zato bi na tem mestu, še enkrat, izrekel iskreno sožalje družinam, prijateljem in znancem vsem udeleženim v tej tragediji.

Potovanje z letalom nam, posebej tistim, ki letimo samo nekajkrat letno, verjetno nikoli ne bo tako brezskrbno kot vožnja z avtom, čeprav je prvo precej bolj varno. Zato so v takšnih trenutkih ti nelagodni občutki še nekoliko bolj poudarjeni. Ampak slovenski kontingent se je srečno vrnil domov in v polnem teku so že priprave za naslednji organiziran odhod v Barcelono.

Lestvica

Team
Played Points
1 FC Barcelona 25 63
2 Atletico Madrid 25 55
3 Real Madrid 25 54
4 Villarreal 25 49
5 Sevilla 25 41
6 Celta de Vigo 25 38
7 Eibar 25 36
8 Athletic Bilbao 25 35
9 Real Sociedad 25 33
10 Deportivo 25 32
11 Valencia 25 31
12 Málaga 25 31
13 Real Betis 25 27
14 Getafe 25 26
15 Rayo Vallecano 25 25
16 Espanyol 25 25
17 Sporting Gijon 25 24
18 Las Palmas 25 21
19 Levante 25 20
20 Granada 25 20

Politika piškotov